Vzajemni sklad

Razvoj vzajemnih skladov sega v obdobje pred več kot sto leti in je največji razmah doživelo po drugi svetovni vojni, še posebej pa v obdobju med leti 1985 in 1995. Samo v ZDA je registriranih več kot 7000 vzajemnih skladov, ki pravljajo z več deset tisoč milijard dolarjev premoženja lagateljev. Pri nas so se prvi vzajemni skladi pojavili leta 1992.

Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega števila vlagateljev, ki ga sestavljajo naložbe v prenosljive rednostne papirje in omogoča enostavno varčevanje. To je način, kako lahko mali investitorji pristopijo na trg apitala, brez vlaganja večjih zneskov v posamezne rednostne papirje.

Z vzajemnim skladom upravlja posamezna družba za pravljanje (DZU), ki pridobi od agencije za trg rednostnih papirjev dovoljenje za upravljanje. DZU mora agenciji za rg vrednostnih papirjev (ATVP) redno poročati o stanju in transakcijah sklada (dnevno, mesečno, polletno, letno).

Prednosti:

1. Večja razpršitev in s tem manjše tveganje.
2. Višji donos od vezanega tolarskega ali deviznega depozita (na daljši rok).
3. Nižji stročki in provizije pri trgovanju z vrednostmi papirji.
4. Za varnost premoženja je dobro poskrbljeno - z zakonodajo, nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev ter neodvisnih revizorjev.
5. Najmanjša vloga v vzajemni sklad je vrednost ene točke, vlagatelj pa lahko vplačuje po svojih zmožnostih (ni obveznih obrokov).
6. Večja likvidnost, ker ni obvezujočih pogodb - sredstva niso vezana. Varčevalec lahko v vsakem trenutku zahteva izplačilo svojih prihrankov z vsemi pripadajočimi donosi.
7. V vsakem trenutku točno veste, kakšna je vrednost vašega premoženja v skladu (dnevne objave v časopisih).
8. Vlagatelju ni potrebno spremljati dogajanja na borzi. Premoženje vzajemnega sklada upravljajo usposobljeni strokovnjaki, ki dobro poznajo borzna dogajanja in se znajo nanje odzivati.